Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 6. 2025
Tomaž Sevšek Šramel o koncertu v Adergasu

Kulturni utrinki bodo v predstavili orgelski koncert, ki bo v petek 27. junija zvečer v Adergasu. Moč bo slišati celotna izvedbo pomembnega glasbenega tiska iz 17. stoletja, skladatelja Georga Muffata, ki se je ohranil v arhivu Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Gost bo eden od nastopajočih organist Tomaž Sevšek Šramel.

Tomaž Sevšek Šramel o koncertu v Adergasu

Kulturni utrinki bodo v predstavili orgelski koncert, ki bo v petek 27. junija zvečer v Adergasu. Moč bo slišati celotna izvedbo pomembnega glasbenega tiska iz 17. stoletja, skladatelja Georga Muffata, ki se je ohranil v arhivu Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Gost bo eden od nastopajočih organist Tomaž Sevšek Šramel.

kulturaglasbaorgelski koncertGeorg MuffatTomaž Sevšek Šramel

Kulturni utrinki

Tomaž Sevšek Šramel o koncertu v Adergasu

Kulturni utrinki bodo v predstavili orgelski koncert, ki bo v petek 27. junija zvečer v Adergasu. Moč bo slišati celotna izvedbo pomembnega glasbenega tiska iz 17. stoletja, skladatelja Georga Muffata, ki se je ohranil v arhivu Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Gost bo eden od nastopajočih organist Tomaž Sevšek Šramel.

VEČ ...|26. 6. 2025
Tomaž Sevšek Šramel o koncertu v Adergasu

Kulturni utrinki bodo v predstavili orgelski koncert, ki bo v petek 27. junija zvečer v Adergasu. Moč bo slišati celotna izvedbo pomembnega glasbenega tiska iz 17. stoletja, skladatelja Georga Muffata, ki se je ohranil v arhivu Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Gost bo eden od nastopajočih organist Tomaž Sevšek Šramel.

Jože Bartolj

kulturaglasbaorgelski koncertGeorg MuffatTomaž Sevšek Šramel

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 6. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. junij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. junij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 6. 2025
Svetovni slovenski kongres član ETTW

Svetovni slovenski kongres je bil v tem mesecu sprejet v članstvo v mednarodni zvezi nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW, s sedežem v Bruslju. Povezuje organizacije iz vse Evrope, ki delujejo na področju diaspor in pred institucijami Evropske unije v Bruslju zastopa interese 17 milijonov Evropejcev, ki živijo v drugi državi članici EU ter 60 milijonov Evropejcev, ki živijo izven Evrope. Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dr. Dejan Valentinčič, ki je bil leta 2022 kot prvi Slovenec že izvoljen v upravni odbor ETTW, je zdaj postal generalni sekretar te mednarodne organizacije. Pred dnevi, ko je ETTW v Bruslju slovesno praznoval 40. obletnico svojega obstoja, je dr. Valentinčič sodeloval na okrogli mizi o sodobnih izzivih evropskih diaspor in kaj bi EU lahko naredila zanje.

Svetovni slovenski kongres član ETTW

Svetovni slovenski kongres je bil v tem mesecu sprejet v članstvo v mednarodni zvezi nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW, s sedežem v Bruslju. Povezuje organizacije iz vse Evrope, ki delujejo na področju diaspor in pred institucijami Evropske unije v Bruslju zastopa interese 17 milijonov Evropejcev, ki živijo v drugi državi članici EU ter 60 milijonov Evropejcev, ki živijo izven Evrope. Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dr. Dejan Valentinčič, ki je bil leta 2022 kot prvi Slovenec že izvoljen v upravni odbor ETTW, je zdaj postal generalni sekretar te mednarodne organizacije. Pred dnevi, ko je ETTW v Bruslju slovesno praznoval 40. obletnico svojega obstoja, je dr. Valentinčič sodeloval na okrogli mizi o sodobnih izzivih evropskih diaspor in kaj bi EU lahko naredila zanje.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Svetovalnica

VEČ ...|26. 6. 2025
Zakaj vrtnariti ekološko?

Ekološko vrtnarjenje ima za vse nas številne prednosti. Na ta način uživamo res zdravo hrano, ki smo jo sami pridelali, ima pa ta naša odločitev tudi vpliv na okolje in številna živa bitja, katerih navzočnosti se morda niti ne zavedamo. Pri tem seveda mislimo na opraševalce, na živa in zdrava tla, ki so predpogoj uspešne pridelave, pa tudi na fizično in duševno korist vrtnarjenja, kar prispeva k izboljšaju našega zdravja. O vsem tem smo se pogovarjali s Fanči Perdih.

Zakaj vrtnariti ekološko?

Ekološko vrtnarjenje ima za vse nas številne prednosti. Na ta način uživamo res zdravo hrano, ki smo jo sami pridelali, ima pa ta naša odločitev tudi vpliv na okolje in številna živa bitja, katerih navzočnosti se morda niti ne zavedamo. Pri tem seveda mislimo na opraševalce, na živa in zdrava tla, ki so predpogoj uspešne pridelave, pa tudi na fizično in duševno korist vrtnarjenja, kar prispeva k izboljšaju našega zdravja. O vsem tem smo se pogovarjali s Fanči Perdih.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Duhovna misel

VEČ ...|26. 6. 2025
Saj ne bo nič zraslo

»Vsako poletje, ko sem ugriznil v svež paradižnik, se spomnim na dogodek, ki se je zgodil v semenišču,« pripoveduje neki duhovnik ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Saj ne bo nič zraslo

»Vsako poletje, ko sem ugriznil v svež paradižnik, se spomnim na dogodek, ki se je zgodil v semenišču,« pripoveduje neki duhovnik ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 6. 2025
Tomaž Sevšek Šramel o koncertu v Adergasu

Kulturni utrinki bodo v predstavili orgelski koncert, ki bo v petek 27. junija zvečer v Adergasu. Moč bo slišati celotna izvedbo pomembnega glasbenega tiska iz 17. stoletja, skladatelja Georga Muffata, ki se je ohranil v arhivu Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Gost bo eden od nastopajočih organist Tomaž Sevšek Šramel.

Tomaž Sevšek Šramel o koncertu v Adergasu

Kulturni utrinki bodo v predstavili orgelski koncert, ki bo v petek 27. junija zvečer v Adergasu. Moč bo slišati celotna izvedbo pomembnega glasbenega tiska iz 17. stoletja, skladatelja Georga Muffata, ki se je ohranil v arhivu Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Gost bo eden od nastopajočih organist Tomaž Sevšek Šramel.

Jože Bartolj

kulturaglasbaorgelski koncertGeorg MuffatTomaž Sevšek Šramel

Spominjamo se

VEČ ...|26. 6. 2025
Spominjamo se dne 26. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 6. 2025
Mojmar - unikatni leseni izdelki

Mojca Buh skupaj z možem ustvarja pod imenom Mojmar, v majhni delavnici z veliko topline nastajajo unikatni izdelki iz lesa. 

Mojmar - unikatni leseni izdelki

Mojca Buh skupaj z možem ustvarja pod imenom Mojmar, v majhni delavnici z veliko topline nastajajo unikatni izdelki iz lesa. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Svetovalnica

VEČ ...|26. 6. 2025
Zakaj vrtnariti ekološko?

Ekološko vrtnarjenje ima za vse nas številne prednosti. Na ta način uživamo res zdravo hrano, ki smo jo sami pridelali, ima pa ta naša odločitev tudi vpliv na okolje in številna živa bitja, katerih navzočnosti se morda niti ne zavedamo. Pri tem seveda mislimo na opraševalce, na živa in zdrava tla, ki so predpogoj uspešne pridelave, pa tudi na fizično in duševno korist vrtnarjenja, kar prispeva k izboljšaju našega zdravja. O vsem tem smo se pogovarjali s Fanči Perdih.

Zakaj vrtnariti ekološko?

Ekološko vrtnarjenje ima za vse nas številne prednosti. Na ta način uživamo res zdravo hrano, ki smo jo sami pridelali, ima pa ta naša odločitev tudi vpliv na okolje in številna živa bitja, katerih navzočnosti se morda niti ne zavedamo. Pri tem seveda mislimo na opraševalce, na živa in zdrava tla, ki so predpogoj uspešne pridelave, pa tudi na fizično in duševno korist vrtnarjenja, kar prispeva k izboljšaju našega zdravja. O vsem tem smo se pogovarjali s Fanči Perdih.

Slavi Košir

svetovanjevrt